Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika po letu 1991
Izhodišča raziskave
Osamosvojitev Slovenije, vojna ob razpadu Jugoslavije, vstop Slovenije v Evropsko unijo in aktualna begunska kriza so nekateri dogodki, ki so povzročili identitetne spremembe pri obstoječih manjšinskih skupnostih in sprožili nastanek novih, vse to pa je pomembno vplivalo na multikulturno podobo Slovenije. Projekt se problemsko osredotoča na strukturo in procese transkulturnih dinamik manjšinskih glasbenih praks v Sloveniji po letu 1991. Pri tem sledimo razumevanju manjšine kot identitetne (individualne in kolektivne) kategorije, ki se definira v odnosu do dominantne skupnosti in kulture. Zato vključujemo v raziskavo poleg glasbenih praks italijanske in madžarske nacionalne manjšine ter romske skupnosti tudi glasbene prakse t. i. ‘novih’ manjšin, ki jih predstavljajo člani iz različnih področij bivše Jugoslavije, priseljenci, begunci in azilanti.
Fokus raziskave
V ospredju raziskave je glasba kot identitetni označevalec in komunikacijsko orodje, ki se uporablja kot sredstvo za procese (samo)identifikacije in (trans)kulturne dinamike v zasebnem in javnem prostoru v Sloveniji.
Zakaj raziskovanje glasbenih praks?
Za omenjene posameznike, skupine in združenja glasba pogosto predstavlja skupnostni prostor, v katerem njeni člani ustvarjajo, doživljajo ali izprašujejo identitetne diskurze. Predpostavljamo, da igra glasba različne vloge: predstavlja vez z državo porekla, torej vez s preteklostjo; spodbuja etnično-identiteno komponento; deluje terapevtsko v osebnostnih stiskah; kot komunikacijski dejavnik presega etnično-identitetne povezave, naslavlja prihodnost in konstruira nove identitete v ‘novi’ državi. Zato izhajamo iz stališča, da glasbeniki v deželi gostiteljici oz. v družbi večine sicer pogosto predstavljajo svojo etničnost v glasbi, pri čemer pa je to le ena izmed identitet, ki sestavljajo njihov glasbeni vsakdanjik. Znanstvene raziskave kažejo tudi na to, da ima glasba, zaradi interakcijskih kvalitet, velik potencial pri vzpostavitvi vzajemno koristnih procesov integracije priseljencev v novo življenjsko okolje.
Namen in cilj projekta
Glavni namen projekta je zbrati, analizirati in sistematično distribuirati temeljna spoznanja o multikulturnosti slovenskih glasbenih praks ter ponuditi niz temeljito izdelanih študij primerov. Projekt želi iz perspektive družbe večine ponuditi sistematični pristop h glasbi kot kulturni praksi oz. opredelitvi glasbe kot družbene aktivnosti, ki vključuje vsa glasbena dejanja in vedenjske vzorce. Cilj raziskave je analiza manjšinskih glasbenih praks s široke kulturološke perspektive, ki razkriva tako strukture glasbenih praks kakor tudi dinamiko in obseg procesov, ki se spreminjajo, prinašajo, odnašajo, uveljavljajo znotraj kulture ali pa jo potiskajo na družbeni rob.
V dinamičnem, kulturno hitro spreminjajočem se sodobnem svetu so identitetne strukture in procesi ključnega pomena tako za vsakdanjo kulturo bivanja kot tudi za institucionalno kulturno politiko. Projekt bo preko glasbe odstrl globlji vpogled v sodobno manjšinsko problematiko, s tem pa nudil oporo za oblikovanje strategij pri delu v teh skupnostih in v percepciji multikulturnosti nasploh.
Metodološki pristopi
Raziskovalno delo temelji na pristopih s področja migracijskih študij, ki so zavrgle pogled na migracijske skupnosti kot nosilke izključno nacionalne identitete dežele porekla in zanikajo miselnost, ki temelji na konceptu metodološkega nacionalizma. Raziskava bo vključevala tudi ključne teoretske in metodološke pristope aplikativne etnomuzikologije, in sicer sodelovanje kot epistemološko in metodološko sredstvo ter družbeno intervencijo. Vključenost različnih glasbenih praks manjšinskih posameznikov in skupnosti v projekt bo omogočilo pridobivanje novih znanj o tem, kako se današnje skupnosti oblikujejo, uveljavljajo, krepijo in kako se spreminjajo identitete v regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih kontekstih.
Rezultati projekta
Intenzivno delo s člani različnih manjšinskih skupnosti v Sloveniji bo vsem udeležencem tega procesa omogočilo izmenjavo znanj in tako izboljšalo razumevanje obravnavanih problematik. Rezultati projekta bodo predstavljeni v monografiji z obsežno predstavitvijo končnih znanstvenih in aplikativnih rezultatov projektne raziskave, v tematskem zborniku znanstvenih prispevkov, na tematski konferenci, na koncertu glasb manjšin v Sloveniji, ki bo pomembna javna predstavitev dosežkov projekta, ter z objavo gradiva in rezultatov na projektni spletni strani. S slednjim bodo rezultati dostopni drugim raziskovalcem, glasbenikom in zainteresirani javnosti nasploh na nacionalni in na globalni ravni.
Raziskovalna skupina
Projekt združuje raziskovalce področij etnomuzikologije, sistematične muzikologije in historične muzikologije iz dveh osrednjih raziskovalnih ustanov, s čimer presega disciplinarne meje in se celostno osredotoča na področje študija glasbenih praks.
Raziskovalno skupino sestavljajo: prof. dr. Svanibor Pettan (vodja projekta), prof. dr. Leon Stefanija in prof. dr. Jernej Weiss z Oddelka za muzikologijo FF v Ljubljani; doc. dr. Ana Hofman z Inštituta za spominske in kulturne študije ZRC SAZU ter dr. Mojca Kovačič, doc. dr. Drago Kunej in dr. Urša Šivic z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Več …
Naslov projekta
Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika po letu 1991
Izhodišča raziskave
Osamosvojitev Slovenije, vojna ob razpadu Jugoslavije, vstop Slovenije v Evropsko unijo in aktualna begunska kriza so nekateri dogodki, ki so povzročili identitetne spremembe pri obstoječih manjšinskih skupnostih in sprožili nastanek novih, vse to pa je pomembno vplivalo na multikulturno podobo Slovenije. Projekt se problemsko osredotoča na strukturo in procese transkulturnih dinamik manjšinskih glasbenih praks v Sloveniji po letu 1991. Pri tem sledimo razumevanju manjšine kot identitetne (individualne in kolektivne) kategorije, ki se definira v odnosu do dominantne skupnosti in kulture. Zato vključujemo v raziskavo poleg glasbenih praks italijanske in madžarske nacionalne manjšine ter romske skupnosti tudi glasbene prakse t. i. ‘novih’ manjšin, ki jih predstavljajo člani iz različnih področij bivše Jugoslavije, priseljenci, begunci in azilanti.
Fokus raziskave
V ospredju raziskave je glasba kot identitetni označevalec in komunikacijsko orodje, ki se uporablja kot sredstvo za procese (samo)identifikacije in (trans)kulturne dinamike v zasebnem in javnem prostoru v Sloveniji.
Zakaj raziskovanje glasbenih praks?
Za omenjene posameznike, skupine in združenja glasba pogosto predstavlja skupnostni prostor, v katerem njeni člani ustvarjajo, doživljajo ali izprašujejo identitetne diskurze. Predpostavljamo, da igra glasba različne vloge: predstavlja vez z državo porekla, torej vez s preteklostjo; spodbuja etnično-identiteno komponento; deluje terapevtsko v osebnostnih stiskah; kot komunikacijski dejavnik presega etnično-identitetne povezave, naslavlja prihodnost in konstruira nove identitete v ‘novi’ državi. Zato izhajamo iz stališča, da glasbeniki v deželi gostiteljici oz. v družbi večine sicer pogosto predstavljajo svojo etničnost v glasbi, pri čemer pa je to le ena izmed identitet, ki sestavljajo njihov glasbeni vsakdanjik. Znanstvene raziskave kažejo tudi na to, da ima glasba, zaradi interakcijskih kvalitet, velik potencial pri vzpostavitvi vzajemno koristnih procesov integracije priseljencev v novo življenjsko okolje.
Namen in cilj projekta
Glavni namen projekta je zbrati, analizirati in sistematično distribuirati temeljna spoznanja o multikulturnosti slovenskih glasbenih praks ter ponuditi niz temeljito izdelanih študij primerov. Projekt želi iz perspektive družbe večine ponuditi sistematični pristop h glasbi kot kulturni praksi oz. opredelitvi glasbe kot družbene aktivnosti, ki vključuje vsa glasbena dejanja in vedenjske vzorce. Cilj raziskave je analiza manjšinskih glasbenih praks s široke kulturološke perspektive, ki razkriva tako strukture glasbenih praks kakor tudi dinamiko in obseg procesov, ki se spreminjajo, prinašajo, odnašajo, uveljavljajo znotraj kulture ali pa jo potiskajo na družbeni rob.
V dinamičnem, kulturno hitro spreminjajočem se sodobnem svetu so identitetne strukture in procesi ključnega pomena tako za vsakdanjo kulturo bivanja kot tudi za institucionalno kulturno politiko. Projekt bo preko glasbe odstrl globlji vpogled v sodobno manjšinsko problematiko, s tem pa nudil oporo za oblikovanje strategij pri delu v teh skupnostih in v percepciji multikulturnosti nasploh.
Metodološki pristopi
Raziskovalno delo temelji na pristopih s področja migracijskih študij, ki so zavrgle pogled na migracijske skupnosti kot nosilke izključno nacionalne identitete dežele porekla in zanikajo miselnost, ki temelji na konceptu metodološkega nacionalizma. Raziskava bo vključevala tudi ključne teoretske in metodološke pristope aplikativne etnomuzikologije, in sicer sodelovanje kot epistemološko in metodološko sredstvo ter družbeno intervencijo. Vključenost različnih glasbenih praks manjšinskih posameznikov in skupnosti v projekt bo omogočilo pridobivanje novih znanj o tem, kako se današnje skupnosti oblikujejo, uveljavljajo, krepijo in kako se spreminjajo identitete v regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih kontekstih.
Rezultati projekta
Intenzivno delo s člani različnih manjšinskih skupnosti v Sloveniji bo vsem udeležencem tega procesa omogočilo izmenjavo znanj in tako izboljšalo razumevanje obravnavanih problematik. Rezultati projekta bodo predstavljeni v monografiji z obsežno predstavitvijo končnih znanstvenih in aplikativnih rezultatov projektne raziskave, v tematskem zborniku znanstvenih prispevkov, na tematski konferenci, na koncertu glasb manjšin v Sloveniji, ki bo pomembna javna predstavitev dosežkov projekta, ter z objavo gradiva in rezultatov na projektni spletni strani. S slednjim bodo rezultati dostopni drugim raziskovalcem, glasbenikom in zainteresirani javnosti nasploh na nacionalni in na globalni ravni.
Raziskovalna skupina
Projekt združuje raziskovalce področij etnomuzikologije, sistematične muzikologije in historične muzikologije iz dveh osrednjih raziskovalnih ustanov, s čimer presega disciplinarne meje in se celostno osredotoča na področje študija glasbenih praks.
Raziskovalno skupino sestavljajo: prof. dr. Svanibor Pettan (vodja projekta), prof. dr. Leon Stefanija in prof. dr. Jernej Weiss z Oddelka za muzikologijo FF v Ljubljani; doc. dr. Ana Hofman z Inštituta za spominske in kulturne študije ZRC SAZU ter dr. Mojca Kovačič, doc. dr. Drago Kunej in dr. Urša Šivic z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.